Stenske klimatske naprave

Stenske klimatske naprave veljajo za najpogostejšo izbiro, ker nudijo odlično razmerje med udobjem in stroški. Montaža je preprosta in hitra, naprava pa na steni zavzame zelo malo prostora. Obenem zanesljivo ohladi prostor v poletni vročini in ga učinkovito ogreje v hladnejših dneh – vse to pri razmeroma nizki porabi energije in ugodni ceni naprave.

Skoraj vsak prostor lahko ustrezno ohladimo ali ogrejemo s stensko klimo, če izberemo model prave moči glede na kvadraturo. Za zelo velike prostore se lahko uporabi več enot (npr. multi-split sistem). Pogoj za stensko klimo pa je možnost namestitve zunanje enote – če to ni izvedljivo, bo treba izbrati alternativno rešitev (na primer klima brez zunanje enote).

Da. Večina sodobnih stenskih klimatskih naprav deluje kot toplotna črpalka zrak-zrak, kar pomeni, da lahko poleg hlajenja učinkovito ogrevajo prostor tudi v zimskem času. Pri zunanjih temperaturah do približno –10 °C ohranjajo dobro grelno moč in so zelo varčne, kar je idealno v prehodnih obdobjih in milih zimah. Ob zelo nizkih temperaturah pa učinkovitost klime nekoliko upade, zato je v takih pogojih priporočljivo imeti v rezervi še klasičen vir ogrevanja.

Montaža stenske klime traja približno 3–4 ure in jo opravi strokovnjak. Na notranji steni se pritrdi nosilec in notranja enota, nato se skozi steno izvrta odprtina za povezovalne cevi. Na zunanji strani objekta monter namesti zunanjo enoto (kompresor) na konzole ali stensko držalo. Sledi povezava notranje in zunanje enote s cevovodom ter električnimi kabli, vakuumiranje sistema in polnjenje s hladilnim plinom. Na koncu se napravo testira in nastavi za optimalno delovanje.

Za običajno vgradnjo klimatske naprave v zasebni hiši praviloma ne potrebujete posebnih dovoljenj. Če pa živite v bloku ali v zgodovinsko zaščiteni stavbi, je pred namestitvijo priporočljivo pridobiti soglasje upravnika oziroma lastnika objekta. V nekaterih stanovanjskih skupnostih ali občinah lahko veljajo posebna pravila za nameščanje zunanjih enot na fasado, zato se pred montažo pozanimajte o morebitnih omejitvah.

Sodobne stenske klimatske naprave delujejo zelo tiho. Na najnižji ventilatorski stopnji notranja enota oddaja okrog 30–40 dB hrupa, kar je primerljivo s tihim pogovorom v prostoru. Mnogi modeli imajo tudi nočni (tišji) režim, pri katerem glasnost še dodatno upade in lahko doseže celo manj kot 25 dB (skoraj neslišno). Zunanja enota pri polni obremenitvi običajno oddaja okoli 50 dB (na razdalji 1 m), kar praviloma ne moti sosedov ali okolice.

Poraba elektrike je odvisna od moči naprave, nastavljene temperature in časa delovanja. Sodobne stenske klime z visokim energijskim razredom so zelo varčne. Klima z močjo ~3,5 kW porabi približno 0,8–1 kWh elektrike za eno uro intenzivnega hlajenja srednje velike sobe. Ker inverter tehnologija sproti prilagaja moč, je povprečna poraba še nižja od maksimalne. Zato se ob zmerni uporabi mesečni stroški elektrike za hlajenje običajno izkažejo za razmeroma nizke.

Ključna naloga je redno čiščenje ali menjava filtrov v notranji enoti, saj čisti filtri zagotavljajo učinkovit pretok zraka in boljšo kakovost zraka v prostoru. Občasno je dobro očistiti tudi zunanjo enoto in preveriti, ali je odtok kondenzirane vode prost. Za optimalno delovanje in dolgo življenjsko dobo pa naj vsaj enkrat letno klimo pregleda in servisira strokovnjak, ki po potrebi očisti ter preveri ključne komponente (kompresor, hladilni plin, izmenjevalnike toplote).

Življenjska doba stenske klime je običajno okoli 10 do 15 let. Z rednim servisiranjem in čiščenjem (ter če gre za kakovosten model) lahko klima deluje tudi 15 ali celo 20 let. Večina proizvajalcev za kompresorje nudi večletne garancije, kar potrjuje, da so te naprave zasnovane za dolgotrajno delovanje. Seveda bo naprava, ki se intenzivno uporablja (npr. vsakodnevno hlajenje/ogrevanje), dosegla zgornjo mejo življenjske dobe hitreje kot klima, ki deluje le občasno.

Da. Večina sodobnih stenskih klim ima večstopenjske filtre (predfilter, fin HEPA‑filter, aktivno oglje, ionizator), ki odstranjujejo prah, cvetni prah, dlake hišnih ljubljenčkov in nekatere bakterije ter nevtralizirajo neprijetne vonjave. Ključno je redno čiščenje ali menjava filtrov, sicer se učinkovitost zmanjša in alergeni se lahko vrnejo v prostor.

Med hlajenjem naprava odvzema odvečno vlago, saj se vodna para kondenzira na uparjalniku. Relativna vlažnost se običajno stabilizira med 40 % in 55 %, kar je prijetno za večino stanovalcev. Številni modeli imajo poseben način, ki omogoča blago razvlaževanje brez opaznega znižanja temperature v vročih, soparnih dneh.

Da, priporočljivo je postaviti zunanjo enoto pod nadstrešek ali lahek zaščitni pokrov, ki ne ovira izpihovanja zraka. Tako preprečite nabiranje snega, listja, dežja ali toče na izmenjevalniku. Pomembno je, da okrog enote ostane vsaj 30 cm prostega prostora; popolno zapiranje v omaro se odsvetuje, ker omejuje pretok zraka in povečuje porabo energije.